#MPO ostane doma

Avtor: Osnovna Šola Antona Žnideršiča · 28. 5. 2020

V minulih meseci so tudi Mladih poročevalci za okolje naše šole ostali doma. Nastala so zanimiva razmišljanja o spremembah v naših navadah, ki so jih mladi opazili v nenavadnem času epidemije novega koronavirusa:

PREDNOSTI IN SLABOSTI PANDEMIJE KORONA VIRUSA

Ker smo že nekaj časa (in to kar dva meseca!) v karanteni, smo se naučili veliko novega in pridobili izkušnje. Življenje se je precej spremenilo in hitro smo se mogli privaditi na ta način. Največ koristi smo naredili le s tem, da smo upoštevali pravila in ostali doma s svojo družino.

Seveda je v tej pandemiji tudi nekaj prednosti. Ker so skoraj vsi opravljali delo na daljavo, se šolali na daljavo, se veliko ljudem ni bilo treba voziti na delo ali pa v šolo. Tako smo naredili tudi nekaj za okolje, čeprav izgleda, kot da ni nič, ampak vsaka dobra stvar šteje. Povečala pa se je poraba elektrike in vode po domovih, saj smo ves čas doma, sami si moramo pripraviti hrano in tako dalje.

Nekateri ljudje pred karanteno skoraj nikoli niso bili doma, saj so imeli druge opravke, zato je bila tudi njihova poraba energije v hiši majhna. Karantena pa je na to vplivala, saj smo morali ostati doma in definitivno je to velika razlika. Menim, da bo tudi po karanteni velik naval na dejavnosti, ki so bile omejene, saj bodo vsi hoteli ven in nadoknaditi vse, kar so zamudili v preteklih dveh mesecih. Po mojem mnenju tukaj lahko pride do nevarnosti, da se virus spet pojavi, če ljudje ne bodo upoštevali vseh načel.

Ker smo končno na koncu pandemije, si lahko oddahnemo, saj smo najhujši del preživeli. To nam bo lahko tudi v pomoč za naprej, če se kmalu ponovi kaj podobnega. Takrat bomo bolje pripravljeni in vedeli bomo, kako ravnati.

Lara Rolih, 8. b

O UKREPIH

Moje mišljenje o korona virusu, je, da se šole ne bi smele odpreti ali pa da bi šli v šolo samo deveti razredi in četrti letniki srednjih šol. Tako bi lahko pisali nacionalno preverjanje znanja oziroma maturo. Mislim, da je neumno, da so v šolo poslali tudi prve, druge in tretje razrede, saj jim odpadejo vse šolske obveznosti in popoldanski krožki. Povedali so mi, da tudi domače naloge ne bodo imeli več in da bodo torbe puščali v šoli. Neprimerno se mi zdi, da ljudi v mestu (kakor jaz opazim) ne nosijo mask ali rokavic. Ni mi všeč, da so odprli tudi kavarne in razne gostilne. Mislim, da bi bilo boljše, da se take stavbe odprejo po epidemiji oziroma ko najdejo zdravilo proti covid-19. Zaradi korona virusa se je zelo zmanjšal promet.

Ela Dimnik, 8. b

EKOLOŠKO KMETIJSTVO

Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja in ena izmed rešitev za ekološke probleme današnjega sveta, kjer se dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali ter posledično sledenje naravnim metodam. Slovenija ima zaradi naravnih danosti in bogate biotske raznovrstnosti odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, ki med potrošniki pridobiva vedno večji pomen. Razlogov za ekološko kmetovanje je več. Glavni razlogi so predvsem varna in zdrava hrana, spodbujanje biotske raznovrstnosti, skrb za živali in varstvo okolja. Ekološko kmetovanje se osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej. Ob pridelavi varne in kakovostne hrane, pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in uveljavljanje načel za dobrobit živali.

Zagotovljen je nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oziroma živil od njive do krožnika, kar predstavlja zagotovilo potrošnikom, da se odločajo za varne pridelke. Pri ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba raznih pesticidov, lahkotopnih mineralnih gnojil, različnih regulatorjev rasti, gensko spremenjenih organizmov, ter proizvodov pridobljenih iz teh organizmov. Tako je poudarek na ohranjanju rodovitnosti tal s širokim kolobarjem le z organskimi gnojili.

Pridelki, ki se tržijo v Sloveniji morajo biti označeni z označbo ekološki. Poleg navedene enačbe se lahko uporabljajo tudi okrajšave, kot sta bio in eko. Kmetijski pridelki in živila so lahko označeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami kot so Biodar, Demeter itd. Pri označevanju pridelkov je obvezna tudi uporaba evropskega logotipa.

Ta način kmetovanja je primeren tako za večje kmetovalce kot tudi za manjše vrtičkarje. Tudi, če imamo manjšo njivo ali vrt in svojih pridelkov ne bomo prodajali se lahko držimo načel in skušamo dosegati cilje ekološkega kmetijstva, s tem pa čeprav majhnim prispevkom, skrbimo za naše okolje in njegovo ohranjanje.

Po spletni strani https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/ povzela Teja Dernečin, 9. b.

Nastali pa so tudi likovni izdelki na temo podbenih sprememb:

Podnebne spremembe, avtorica: Daša Bratović