Potujoča muzika na TV Slovenija
Mladinski zbor Osnovne šole Antona Žnideršiča in Mladinski zbor Glasbene šole Ilirska Bistrica, oba pod vodstvom zborovodkinje Elene Sedmak, sta letos sodelovala pri projektu Potujoča muzika. Veličasten koncert množice mladih pevcev je prireditev ob svetovnem dnevu zborovskega petja, ki se obeležuje 2. nedeljo v decembru. Mladi pevci so z zahtevnim programom nastopali 16. 12. 2017 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Posnetek koncerta Potujoča muzika bo v ponedeljek, 1. 1. 2018, ob 10.20 na 2. programu Televizije Slovenija.
O dogodku pa lahko poslušate tudi na strani Radia 94.
O dogodku je svoje misli strnila svetovalna deklavka Darinka Dekleva.
Potujoča muzika je množični koncert mladinskih pevskih zborov, ki ga JSKD Slovenije organizira vsaki dve leti. Največja prireditev v državi, s katero počastimo svetovni dan zborovske glasbe, se je zgodila v soboto, 16. decembra, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na ta posebni dogodek je bilo povabljenih 16 izbranih mladinskih zborov Slovenije, ki so se v zadnjih dveh letih izkazali na regijski in državni ravni, med drugim tudi mladinski zbor naše šole.
Skupaj je zapelo približno 500 pevcev, ki so vadili vsak zase, sledila je regijska vaja, 16. decembra 2017 pa so prvič zapeli skupaj. S pripravami in udeležbo na koncertu so šole omogočile zborom kakovostno in intenzivno delo, dogodek pa je otroke iz vse Slovenije netekmovalno povezal in jim omogočil čudovit občutek množičnega skupnega muziciranja.
Zborovodkinja Elena je povedala: “Veselje, strah, ponos … vse obenem, ko so nas izbrali med druge zbore iz Slovenije. Strah zato, ker se je bilo treba prebiti skozi za celovečerni koncert pretežno triglasnih skladb zelo različnih žanrov in to v pičlih treh mesecih. Take priprave bi bile za odrasle velik izziv, kaj šele za mlade v starosti od 10 do 14 let. Skupaj smo zagrizli v delo, žrtvovali kar nekaj sobot in nedelj ter skupaj (in sami doma) odgovorno, a z velikim veseljem prepevali. Največji izziv sta meni in pevcem predstavljali za ta dogodek in notno zbirko, ki ob vsaki Potujoči muziki nastane, na novo napisani skladbi Novoletni ples in Hrup, ki sta harmonsko zahtevnejši, poleg tega pa vsebujeta prepletanje pevske, govorne in gibne interpretacije. Tudi skladba Na lepi modri Donavi je bila svojim kolažem melodij in dolgo, sicer izredno lepo prepesnitvijo v slovenščino, kar pogosto na repertoarju pevskih vaj. Pevci so neznansko uživali, ko smo k afriški in maorski priključili gibe. Izkazali pa so se seveda tudi v vseh prvinah zborovskega petja in navdušeno prepevali vse s strani strokovnega sveta projekta skrbno izbrane skladbe, saj jim je bila zaupana naloga, ki so ji bili kos. Koncert je bil tematsko razdeljen v tri dele – v prvem smo med drugim s Kekčevimi in Mojčinimi počastili slovensko glasbo in obeležili jubileje skladateljev Marjana Kozine, Marijana Vodopivca in Tomaža Habeta, v drugem smo popotovali po svetu, tretji pa je bil z božičnimi, sakralnimi in opernima skladbama praznično obarvan. Poleg posebnega zvoka, ki ga lahko ustvari samo množica mladinskih glasov, je bilo z odra Gallusove dvorane moč slišati tudi spremljevalni godalni orkester, klavir, tolkala, orgle, kitaro in pevca solista. Koncert so vodili priznani zborovodje Damijan Močnik, Tadeja Vulc in Jasna Drobne. Domiselno ga je povezoval multiglasbenik Boštjan Gombač, poslušalci pa smo navdušeni, veseli in ponosni na naše mlade pevce (vključno z mano) brisali solze sreče.«
Sedmošolci, ki jih je v zboru trenutno največ, so povedali, da so peli že v mlajšem, nato v starejšem otroškem, zdaj pa so člani mladinskega zbora. Za njimi je nekaj uspešnih nastopov in koncertov ter zahtevnih projektov, kot so muzikal Čarovnija, glasbena pravljica Kresniček v glasbeni šoli, sodelovanje na množičnem koncertu Zborovski BUM … Delo na takih projektih je veliko bolj (časovno) zahtevno. Res je, da so starejši in zmorejo več, a imajo več dela tudi s samo šolo. Dodatno delo pri zboru je izziv, hkrati pa zahteva veliko truda in marsikdaj tudi odrekanja. Bili so navdušeni, ko so izvedeli, da so povabljeni na množični koncert izbranih mladinskih pevskih zborov v Gallusovo dvorano. Zborovodkinja jim je povedala, da to, da so izbrani ni samo častno, ampak tudi resno in trdo delo. Čakalo jih je 16 partitur zahtevnih slovenskih in tujih pesmi. Ste že kdaj prepevali japonsko? Maorsko? Kaj pa latinsko?! Naši pevci so se v tem preizkusili in zapeli. Ne samo to! Ob petju so izvajali še zahtevne koreografije! Hkrati so morali paziti na točnost melodije, razločno izgovorjavo in skladne gibe. Tako, da je petsto glavi zbor deloval enotno. Zborovodje so bili zahtevni tudi glede obrazne mimike in izraznosti glasu, poudarke na pravih mestih in še milijon podrobnih in pomembnih fines.
Z vajami so pričeli že septembra. Vadili so na vajah po urniku ob sredah, dodatno še druge dneve, trikrat so se dobili v nedeljo, imeli so intenzivne vaje na osnovni šoli, kjer so tudi prespali, v oktobru so vadili skupaj z zborom iz Kopra na OŠ Koper. Tam so dobili še več navodil s strani dirigentov, ki so dirigirali na zaključnem koncertu. Vmes so morali vaditi tudi doma, po notah in po posnetkih. Besedila vseh 16 skladb so morali znati gladko »na pamet«. Povedali so, da jim je zelo »fajn«, če so dirigenti tudi smešni. Včasih so smešni sami po sebi, včasih pa povedo kaj res smešnega, ali pa skačejo po odru.
Ponosna sem, da sem bila del te zgodbe, da sem po svojih močeh pomagala zborovodkinji in predstavljala majhno ploščico v mozaiku, ki o ga sestavili. Ponosna sem bila na to, da so Ilirsko Bistrico imenovali v slovenskem hramu kulture.
šolska svetovalna delavka Darinka Dekleva
