Medgeneracijsko branje ob knjigi Kot noč in dan
So deklice in dečki med sabo res različni kot noč in dan? So si mogoče v čem podobni? Ali pa so kar enaki?
Na ta vprašanja nam odgovarja simpatična knjižica Cvetke Sokolov Kot noč in dan, v kateri glavna junaka Barbara in Dominik vsak po svoje razmišljata o svojih doživetjih s prijateljem oz. prijateljico. Že po obliki je knjižica posebna, saj jo beremo z dveh strani, na eni strani svoje poglede razlaga Dominik, na drugi pa Barbara. Opremljena je z izvrstnimi ilustracijami Ane Zavadlav.
Fant in punca razmišljata o počitnicah, najljubših šolskih predmetih, urejenosti sobe, piškotih in še o veliko drugih rečeh. Ugotavljata, da sta si v marsičem zelo različna, na koncu pa vseeno v veliko stvareh podobna, predvsem pa spoznata, da se med sabo dopolnjujeta in sta zelo dobra prijatelja.
Na medgeneracijskem branju smo knjižico z veseljem prebirali, ob tem pa, tako kot glavna junaka razmišljali, o svojih pogledih na svet. Tako kot Dominik smo se poskušali spomniti tudi, zakaj smo zadovoljni s sabo. In kaj smo ugotovili? S sabo smo zadovoljni, ker smo naredili torto, sestavili lego formulo, ker dobro plešemo, ker imamo doma veliko knjig, ker imamo sestrico in bratca … Svoje misli smo zapisali in ilustrirali, v šolski knjižnici pa naredili majhno razstavo.
Ugotovili smo, da bi se vsi počutili dobro, če bi vsak dan začeli z mislijo: »S sabo sem zadovoljen/-na, ker …«
Poskusite tudi vi, res deluje!
Gabriela B. Blokar, mentorica medgeneracijskega branja
