Ob dnevu upora proti okupatorju

Čeprav nas je pandemija potisnila za domače računalnike, smo se z učenci devetega razreda spomnili in na malo drugačen način obeležili državni praznik, 27. april, dan upora proti okupatorju.

Kako so nekateri devetošolci razmišljali o tem prazniku?

JUŠ, 9. b

Da se na ta dan spominjamo dela naše nacionalne preteklosti, mi pomeni veliko, ker velikokrat ne cenimo tega, kar imamo. S tem praznikom pokažemo spoštovanje do vseh Slovencev, ki so se borili za boljšo prihodnost naroda. Vsak državni praznik ima nek pomen in tako ima velik pomen za Slovence tudi praznik dan upora proti okupatorju, ki ga praznujemo 27. aprila. Mislim, da je pravilno, da o tem prazniku govorimo tudi v šoli, se učimo o zgodovinskem ozadju, saj se s tem praznikom tudi spomnimo, da se lahko danes v šoli pogovarjamo slovensko in da se učimo slovenski jezik.

MANCA, 9. b

…/… se mi zdi praznik velikega pomena. Kroji našo sedanjost. Zgodovina je kruta, a s tem pokaže, da ne glede na majhnost naroda, lahko tudi ta dokaže, da je pomemben. V veselje je to, da se je takrat res cel narod združil in se zavedal pomena ljudi in vrednosti njihovih življenj, ki so ga dali vojaki za nas, da lahko sedaj rečemo, da smo Slovenci, da lahko govorimo slovenski jezik, da se nam ni potrebno skrivati in trpeti pritiskov tujcev na našem ozemlju, da smo lahko v resnici to, kar smo in kar so bili naši predniki. Lahko se jim le zahvalimo in poklonimo na njihov dan. Najbolj žalostno je, ko se tega ljudje ne zavedajo in gledajo na njihova dejanja kot dolžnost, nekaj samoumevnega. Prav je, da se spominjamo preteklosti našega naroda, saj se nam to lahko še ponovi in se lahko iz tega marsikaj naučimo. Če so se lahko borili naši stari starši in prastari starši v nekoliko hujših razmerah, v pomanjkanju, se bomo, če pride do česa takega, lahko tudi mi. Vsak, ki ima vsaj malo odnosa in spoštovanja do praznika ter naroda, bi to zanj storil, saj bi s tem ohranil vse in dal prihodnost zanamcem. Prikaže nam pomembnost kulture, ki je povezala in dejala moči še tako preprostim ljudem. Dala jim je občutek olajšanja, kratkega zadovoljstva, ki ga niso občutili v velikem pomanjkanju. Pomembno se mi zdi, da na Nemcev, Italijanov in Madžarov sedaj ne gledamo sovražno zaradi ukazov okupatorjev. Nobenemu zdravniku, vojaku, policistu … okupatorskega naroda ni bilo prijetno gledati trpečih, umirajočih, ranjenih … ljudi. Vsi so to storili zaradi prisile in strahu, saj če ne bi šli v boj, bi bili ubiti. In tudi ti ljudje so imeli srce in so kasneje trpeli velike bolečine in psihične težave. Tudi našim ljudem, posebno otrokom so pomagali (mojemu očetu je pomagal nemški zdravnik, maminemu stricu pa italijanski, ogromno je še takih zgodb), zato jih nikakor ne smemo obsojati.

LUKA, 9. b

Ta praznik je zame pomemben zato, ker me spominja na naše prednike, ki so imeli željo, upanje, voljo in moč, da so se uprli okupatorju in se borili za svobodo. Njihov pogum in upor sta težila k osvoboditvi na poti k samostojni Sloveniji. Naša naloga je, da še naprej ravnamo odgovorno in spoštljivo do domovine ter se zavedamo svojih korenin ter težkih preizkušenj naših prednikov.

ROK, 9. b

Osebno se mi zdi obeleževanje dogodkov, ki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini, zelo pomembno. Prav tako s tem seznanjamo mlajše generacije. S tem tudi budimo narodno zavest v sebi. Žalostno se mi pa zdi, da se nekaterim sploh ne sanja, kaj se je dogajalo v preteklosti in vse jemljejo, kot da je nekaj samoumevnega, kar ni pravo mišljenje.

EMA, 9. b

Po vsem, kar sem prebrala in kar so mi razložili starši in stari starši, ugotavljam, da je zgodovina res učiteljica življenja. V normalnih razmerah, bi mi praznik 27. 4. sicer predstavljal začetek počitnic, v času karantene pa niti tega ne zaznam na ta način. Me je pa presenetila ugotovitev, kako se dogodki v zgodovini lahko ponovijo. Na začetku 2. svetovne vojne so morali zbrati veliko poguma, inovativnosti in vztrajnosti, da so se brez vse informacijske podpore, ki jo imamo na voljo danes, zbrali in organizirali v boju proti okupatorju. In to uspešno. Z vizijo, energijo in močno voljo so dosegli, da je praktično celoten narod stopil skupaj in se boril.

Tudi danes, v teh dneh, smo stopili skupaj. Tokrat sicer ob izraziti komunikacijski podpori in ob nekoliko drugačnem, biološkem okupatorju, smo složno nastopili vsi državljani Slovenije.

MARTIN, 9. b

Mislim, da je država praznik razglasila, zato ker je bil to zelo pomemben dogodek za vse Slovence in Slovenke, kajti če se ne bi zgodil, mogoče Slovenija ne bi več »oživela«. Lahko bi se tudi zgodilo, da Slovenci ne bi več obstajali.

To da se tega spominjamo, se mi zdi prav in tudi pošteno do vseh, ki so trpeli v tistih časih in so se uprli ter borili zato, da imamo mi sedaj mir in živimo brez večjih skrbi.

LEA, 9. b

Meni zelo veliko pomeni, da se na ta dan spominjamo dela naše nacionalne preteklosti, saj so takšni dogodki za državo pomembni. Zdi se mi pomembno, da je prav na ta dan veliko ozaveščanja, pripovedovanja starejših ter pripovedovanja po medijih o tem dogodku – zdi se mi, da je ta dogodek tudi dokaz, kako se lahko Slovenci združimo in nastopimo enotno za dosego nekega cilja.

ANIKA, 9. b

Menda so takrat že kar dobro poznali, kaj pomeni zatiranje in uničevanje slovenskega naroda in še pravočasno stopili skupaj. Še bolje so spoznali tudi, kaj pomeni enotnost in ravno zaradi tega smo tudi pristali na takšnih tirih, kot smo sedaj. Lahko imamo lastno državo in smo svobodno ljudstvo.

Prav je ohranjati spomine na naše prednike, ki so se borili za svobodo, pravico naroda in svojo državo. Navsezadnje tudi za svoje potomce, saj smo mi tisti, ki lahko sedaj živimo v dobrih pogojih, zato moramo biti hvaležni za to, kar imamo.

NIK ŽEFRIN, 9. a

Kot državljan Republike Slovenije sem ponosen na najlepšo državo na svetu Slovenijo in na moje stare starše in druge prednike, ki so nam omogočili, da živimo v mirni, svobodni državi. Seveda vse te vrednote niso samoumevne in so se generacije za te cilje borile skozi stoletja. Zato je prav, da se na ta dan spomnimo vseh teh dogodkov in se poklonimo.

LAURA, 9. a

Praznovanje tega dne se mi zdi zelo pomembno in spoštljivo do tistih, ki so tvegali svoja življenja za državo, v kateri živimo. Velikokrat pozabimo na vse trpljenje, ki so ga preživljali in solze, ki so jih pretočili, da bi ohranili naš narod in državo, zato menim, da je prav, da se tega spomnimo vsako leto in je pomembno, da se o tem učimo v šoli. Nemalokrat se zgodi tudi to, da se ljudje »sramujemo« živeti v tej državi, češ da so druge države veliko boljše, bolj razvite itd., kar seveda ni prav. Vsi moramo biti ponosni, da smo Slovenci.

ŠPELA, 9. b

Menim, da praznik praznujemo, ker je prav, da se zavedamo, da živimo pod svojo državo in ne pod okupatorji, ki nas izkoriščajo in želijo potujčiti. Prav je, da imamo narodno zavest, saj so predniki, veliko naredili, tudi zato, da sedaj živimo v samostojni državi. Ta dan nacionalne preteklosti mi pomeni spomin in hvalo.

Jaz pravim, čeprav se včasih premalo zavedamo, kaj vse so predniki storili za nas, da živimo v prečudoviti deželi, ki ima vse, kar potrebujemo. V ponedeljek bomo s ponosom in hvaležnostjo izobesili slovensko zastavo in se nasmehnili, ker smo, kjer smo zaradi dogodkov, ki so se v preteklosti zgodili.

NEJA, 9. a

Vesela sem, da praznujemo ta dan vsako leto. To se mi zdi zelo lepo, ker je prav, da obujamo spomine na preteklost in se spominjamo, kako so nam prejšnje generacije prispevale k boljšemu življenju, ki ga zdaj živimo. Zato mislim, da je prav, da smo vsi Slovenci ponosni na to, kar smo in na to, kar imamo. Sicer lahko vsega tega ne bi imeli, če bi tiste dneve ljudje drugače razmišljali in se ne borili za svoj narod.

TIBOR, 9. a

Zdi se mi zelo pomembno uveljaviti praznik, kot je ta, saj je zelo pomemben za slovensko zgodovino. To so v živo podoživljali naši pradedki in prababice. Po mojem mnenju, če bi v časih, v katerih živimo zdaj, imeli diktatorja na čelu države, se bi redko kdo spomnil prijeti puško v roke in se mu upreti, saj bi vse vodili preko tehnologije in potem bi vse ušlo iz pod nadzora in bi bil še večji kaos, kot je bil. Zato smo lahko hvaležni, da so se naši sorojaki ubranili pred diktatorjem in da je spet slovenski mož prišel na oblast. In to mi je v ponos. Všeč mi je tudi stil »dominacije« in izkazovanje ljubezni do domovine na malo vulgaren način s poslikavami na mnoge hiše in ustanove, češ da to je naša domovina, ne bo kar nek stopil na našo zemljo in prevzel, kar nam pripada.

NINA, 9. a

V Sloveniji je dan upora proti okupatorju dela prost dan. Na ta dan se s številnimi državnimi prireditvami in proslavami spominjamo vseh, ki so se takrat žrtvovali za naš narod. Mislim, da se mladi dandanes sploh ne zavedamo, kaj vse so morali ljudje storiti, za kaj vse so se žrtvovali, da smo lahko danes Slovenci enakovreden narod. Večina od nas danes ne bi bila pripravljena tvegati svojega življenja za boljšo prihodnost drugih, kar so takrat storili naši predniki. Praznik je zgodovinskega pomena, ki ga v krogu družine posebno ne praznujemo. Morda se ga ne spominjamo s tako velikim pomenom, ker v ožjem družinskem krogu ni člana, ki bi bil v tem dogodku udeležen, razen mojega »nonota«, ki pa je bil takrat še otrok. Menim, da je naša država razglasila dan upora proti okupatorju za državni praznik, saj je bil to pravzaprav eden izmed začetkov ustanovitve Slovenije kot samostojne države.

Misli devetošolcev je zbrala učiteljica zgodovine Nadja Baša.