Ob veliki noči

Bliža se velika noč in z njo povezani običaji. Ker jo bomo letos preživeli v varnem zavetju naših domov, bomo imeli čas, da se kar najbolj potrudimo in uredimo naš dom, okrasimo mizo in stanovanje v duhu praznika. Poiskala sem nekaj idej, kako to storimo.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih – na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih.

Za razmislek

  1. Kaj pri vas jeste za veliko noč?
  2. Ali kdaj pomagaš pripraviti jedilno mizo?
  3. S čim barvaš pirhe?

Tipične velikonočne jedi: pirhi, šunka, hren, kruh in potica

Nekatere od teh jedi bodo krasile tudi vašo mizo. Lepo in prav bi bilo, da pomagaš staršem pri tem opravilu. Pozivam te, da meni ali svoji učiteljici pošlješ kakšno sličico, mogoče dobiva idejo, kako drugo leto popestriva izbiro jedi ali okrasiva mizico, stanovanje …

Moj e-mail: natasa.rolih@guest.arnes.si

Značilnosti velike noči

Po nekaterih naših vaseh je običaj, da fantje prinesejo velikonočni ogenj v vsako hišo.

Velikonočni jerbas (košarica) s pirhi

 

 

 

 

 

Belokranjske pisanke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Velikonočni krožnik s pirhi in potico

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Čebulni pirhi

V čebulnih olupkih pobarvana velikonočna jajca so pripravljale že naše mame in babice. Za marsikoga je ta način, poleg barvanja v rdečem vinu, še vedno najlepši in hkrati tudi najljubši način barvanja pirhov z naravnimi materiali.

Sestavine

Sestavine za 10 jajc

  • skleda čebulnih olupkov
  • 1 žlica kisa
  • sveži listi, vejice in cvetovi
  • olje ali kos slanine za premaz
Postopek

V večji lonec stresemo čebulne olupke in jih zalijemo s hladno vodo. Dodamo žlico kisa, premešamo in pustimo, da se olupki namakajo.

Če je potrebno, jajca operemo v mlačni vodi ali kisu, da odstranimo morebitno umazanijo oziroma mastne madeže. Poljubno jih okrasimo z vejicami, listi in cvetovi ter ovijemo s kosi najlona, ki jih na zadnji strani tesno povežemo z vrvico ali šivilsko nitjo. Da se bodo listi in zelenje lepše prijeli na lupino, jih pred nanašanjem premažemo z beljakom.

Jajca previdno položimo v posodo in jih prekrijemo z olupki. Po potrebi prilijemo še malo hladne vode, saj morajo biti jajca v celoti pokrita s tekočino. Posodo pristavimo na kuhalnik in vsebino počasi zavremo. Temperaturo znižamo, da voda komaj opazno vre in jajca kuhamo še vsaj 10 minut. Lonec odstavimo in pustimo, da se jajca nekoliko ohladijo v obarvani tekočini. Dlje kot jih bomo pustili, bolj intenzivna bo barva.

Ohlajenim jajcem odstranimo najlon in zelenje. Za lepši lesk jih na koncu premažemo še z oljem ali kosom slanine.

Dodatni nasvet

  • Najlepšo barvo dobimo, če uporabimo mešanico olupkov rdeče in rjave čebule.
  • Da jajčna lupina med kuhanjem ne poči, jajca ogrejemo na sobno temperaturo.
  • Da se bodo jajca lažje lupila, je bolje, da ne uporabimo povsem svežih jajc.

Recept najdete na: http://okusno.je/recept/cebulni-pirhi

Okrasitev
Ideja, kako se lahko poigraš z okrasitvijo.

 

Igre s pirhi

Na velikonočni ponedeljek so potekale igre s pirhi. Naj vam jih nekaj predstavim. Mogoče vam bo kakšna zanimiva in jo poskusite.

Igre s pirhi so velik del velikonočnih navad v Sloveniji. Najbolj znane igre so sekanje in zbijanje pirhov, pa tudi valicanje (trkljanje pirhov ob pirh, po grabljah ali po perivniku). Igram so prisostvovali tako otroci, kot tudi mladostniki in odrasli ljudje, igrali pa so jih v nedeljo zjutraj po maši ali v ponedeljek v vasi oziroma pred cerkvijo.

Pri trkljanju ali turčanju tekmovalca trkata pirh ob pirh – špico ob špico ali peto ob peto. Komur se pirh razbije, ga izgubi. Zmagovalec je tisti, ki ubije več nasprotnikovih pirhov. Za igro so izbirali jajca s trdno lupino, ki so jih prepoznali po zvoku, ki je nastal, ko so z jajcem potrkali po zobeh. Pri igri je prihajalo tudi do goljufij. Večjo trdnost jajca so dosegli tako, da so ga izpihali in napolnili s smolo.

V 90. letih 20. stoletja je v Sloveniji ponovno postalo priljubljeno ciljanje pirhov, pri katerem tekmovalci v pirhe mečejo kovance. Odvisno od pravil igre, morajo tekmovalci s kovancem prebiti pirh (kovanec mora pristati v pirhu), v nekaterih različicah igre pa se mora kovanec skriti pod lupino ali na drugi strani pokukati iz lupine.

Povzeto po: https://www.slovenec.org/2018/03/21/slovenski-ljudski-obicaji-cvetna-nedelja-velika-noc-in-binkosti/v

Ali si vedel/a?

  • da veliko noč praznujemo v nedeljo po prvi pomladni polni luni,
  • da se po starem ljudskem običaju velikonočni zajtrk prične tako, da oče, ki je glava družine, prvi pirh razdeli med vse družinske člane,
  • da hren simbolizira žeblje,
  • da potica simbolizira trnovo krono,
  • da velikonočna šunka, simbolizira Kristusovo telo.

Še nekaj povezav, kjer najdete veliko zanimivosti o tem prazniku:

Lepo vas pozdravlja in vam želi lepe velikonočne praznike v krogu domačih,

učiteljica Nataša Rolih

Morda vam bo všeč tudi...

Dostopnost