Osmi kongres mladih raziskovalcev Biosfernega območja Kras in porečja Reke

V četrtek, 8. junija 2017, popoldan je na Informacijskem centru parka Škocjanske jame potekal 8. kongres mladih raziskovalcev biosfernega območja Kras in porečja Reke. Sodelovale so šole Mreže Parka Škocjanske jame, od Kuteževega do Trebč. Naša šola je predstavila tri raziskovalne naloge. Agnes Kresevič iz 7. a razreda je raziskovala suhi travnik nad Jasenom. Popisala je 16 vrst kukavičevk, jih fotografirala in določila njihova rastišča.

Kim Ivančič, Edina Kotorić in Edina Arslanović so predstavile raziskovalno nalogo o potočnih rakih. Anketirale so starejše prebivalce na Dolnjem Zemonu. Spraševale so jih, kaj vedo o potočnih rakih. Prebivalci so v svoji mladosti rake lovili in jedli. Lovili so jih v mesecih brez črke »r«, ko samičke ne nosijo jajčk. Vedo, da jih je danes v potokih zelo malo in se jih ne sme loviti, ker so zaščiteni. Vzrok za izginjanje jelševca in koščaka je bila račja kuga, ki je prisotna še danes. Idejo za raziskovalno nalogo so učenke dobile, ko je bilo v začetku februarja ob svetovnem dnevu mokrišč na naši šoli predavanje o potočnih rakih.

Tretjo predstavitev sta nam pripravili učenki Maja Logar in Karmen Batista iz 9. a razreda. Naloga je nosila naslov »Recepti za vsak žep«. Pri tem projektu je sodelovalo več učencev 9. razreda, ki so zbirali zanimive ideje, kako iz ostankov hrane pripraviti okusne jedi. Recepte so tudi preizkusili na medgeneracijskih delavnicah, kjer so jim starejši ljudje povedali, kako je bilo nekoč z ostanki hrane, ko so znali vse koristno uporabiti in ostankov tako rekoč sploh ni bilo. Izdali so brošuro z recepti. Vsaki šoli udeleženki in parku sta učenki poklonili en izvod.

Kongres vsa leta budno koordinirata in spremljata strokovni delavki Parka Škocjanske jame Vanja Debevec in Darja Kranjc. Letos je kongres spremljal profesor Gregor Aljančič, ki je imel na koncu za vse udeležence kongresa strokovno predavanje o človeški ribici. V naravni jami Tular v bližini Kranja, ki je bila med 2. sv. vojno večinoma obzidana v protiletalsko zaklonišče za bližnjo tovarno, so leta 1960 uredili jamski laboratorij. Vse od tedaj poteka v jami raziskovanje človeških ribic Proteus anguinus, ki so jim leta 2002 dodali še kolonijo črne človeške ribice Proteus anguinus parkelj. Mladi raziskovalci so tiho prisluhnili pripovedi o tej skrivnostni živali in se zavezali, da bodo v primeru najdbe naplavljenih človeških ribic laboratorij obvestili na številko SOS Proteus 031 804 163.

Mentorice: Benjamina Frank, Nada Šircelj in Nadja Baša

Več fotografij